Leto 2013 pomeni za Bilje pomembno obletnico. 8. februarja 1983 smo v Biljah začeli z gradnjo večnamenskega objekta, ki smo ga kasneje, na pobudo gospoda Staneta Orla in tedanje SZDL, poimenovali po akademskem kiparju Negovnu Nemcu. To je bila tudi za nekatere vaške kulturne ustvarjalce pobuda, da bi obnovili kulturno društvo v Biljah. Zametki kulture v Biljah segajo sicer daleč nazaj, celo v leto 1892, ko je bilo ustanovljeno kmetsko bralno društvo. Kasneje je dolga leta z manjšimi prekinitvami delovalo Društvo Zarja Svobode. Nekaj let pa le še moški pevski zbor. S pričetkom gradnje večnamenskega objekta, so bili dani pogoji za ponovno oživitev kulturnega društva. 18. aprila 1984, v naslednjem letu bo društvo praznovalo 30 let neprekinjenega delovanja, je bil ustanovni občni zbor društva, takrat: Kulturnega društva Zarja Bilje. 10 let je v okviru društva uspešno delovala dramska skupina, kasneje pa je bilo društvo organizator številnih kulturnih prireditev: koncerti pevskih zborov, pihalnih orkestrov, nastopile so številne dramske skupine, zapeli pevci zabavne glasbe, folklora, predstavitev knjig, razna družabna srečanja, organizacija otroških delavnic, predavanj, humanitarnih prireditev. Pa še bi lahko naštevali. Iz kronike je razvidno, da se je v teh letih skoraj enkrat mesečno dogajal kulturni dogodek.

Pred šestimi leti, dne 8.6.2006 smo dotedanje Kulturno društvo Zarja svobode, Bilje preimenovali v Kulturno turistično društvo Zarja Bilje in dodali kulturi sekcijo za turizem z namenom razvoja infrastrukture, ki direktno ali posredno omogoča razvoj turizma in ohranjanja kulturne dediščine ter ureditev kraja.

Za lepši izgled vasi smo si zastavili za cilj postopno in načrtno urejanje. Tako smo uredili zelenici pri pokopališču, pri trgovini Franel, pri odcepu v Novo naselje in na Margetnici. Ker je bilo območje ob Potoku po regulaciji zanemarjeno, smo pristopili k ureditvi z dostopno potjo, postavitvijo klopi za posedanje in zasaditvijo avtohtonih rastlin. Poskrbeli smo tudi za čiščenje potoka in s tem dosegli vidnost vodne gladine. Ob glavni cesti nasproti marketa smo zasadili javorje. Na štirih vaških vodnjakih se skozi celo leto bohotijo enoletnice. Večino naštetih območij vzdržujejo naši člani s prostovolnjim delom.

Leta 2006 je občina Miren Kostanjevica sprejela dokument Strategija razvoja turizma občine Miren Kostanjevica – Srednjeročni in dolgoročni cilji na področju »Parka Cerje (2007 – 2013), v kateri je

eden od ciljev »Postavitev muzeja opekarstva v Biljah«. Naše društvo se je v ta projekt aktivno vključilo. Kulturno turistično društvo je za obuditev kulturne dediščine tradicije opekarstva opravilo sledeče aktivnosti: sodelovalo pri izdelavi panojev z vsebinami Opekarstvo na Goriškem ob 110- obletnici prve Zadružne-ljudske opekarne v Biljah, pridobilo replike orodij za ročno izdelavo opeke, popisalo materijalno in nematerijalno dediščino, izdelalo film Goriški frnažarji ter vsako leto organiziralo Frnažarski dan. Zavodu za varstvo kulturne dediščine smo podali predlog za spomeniško zaščito objekta Frnaže v Biljah V letu 2012 smo izdali knjigo Revalorizacija Frnaže v Biljah. Vsebine sta zbrala in uredila naša člana Nika Zuljan in Rok Bezeljak.

Letos bo peta obletnica prireditve »Opekarski dnevi«. V sklopu teh prireditev se zvrstijo različne dejavnosti, predavanja, razstave, nastopi pevskih zborov, ustvarjalne delavnice v glini. Vsebinski premik je bil, ko se nam je pridružilo Društvo keramikov Bilje z vodenjem ustvarjalnih delavnic v glini, saj je ta živa vez s preteklostjo. Osnovna šola Miren, podružnična šola Bilje vsebinsko sodeluje pri Opekarskih dnevih, tako so eno leto pripravili igrico o delu v opekarni. Brez pogostitve ne gre, za to poskrbita Društvo žena Bilje in Društvo upokojencev Bilje s ponudbo tradicionalnih jedi. Ne smemo pozabiti omeniti frnažarskega krompirja. Nekoč so med peko opeke v peči dajali »rače«, to je na žico naboden krompir s slalnino, kjer se je slastno zapekel. Danes se ga pripravi na nov način, ker take peči ni več. Temu lahko rečemo, kulturna dediščina med tradicijo in inovacijo. Z vsakoletnim prirejanjem opekarskih dnevov smo uspeli ponovno oživiti spomin na opekarsko dejavnost, ki je mnogim generacijam v teh krajih nudila kruh. Prav zaradi tega si prizadevamo za postavitev muzeja opekarstva v Biljah v stari opekarni. Glede na dejstvo, da se stvari premikajo, pripravlja se prenos lastništva objekta opekarne in dimnika na občino Miren Kostanjevica, nam ni žal naporov, ki smo jih vložili v dejavnost ohranjanja kulturne dediščine opekarstva.

Kontakt:

mail: laura.bzuljan@gmail.com

tel.:+38640 833 916