ZAPISNIK
ZBOR OBČANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI BILJE,
ponedeljek 30. septembra 2024 ob 18.00h

PRISOTNI s strani Občine Miren Kostanjevica:
Mauricij Humar, župan
Tjaša Klavora, direktorica občinske uprave
Sandi Premrl, svetovalec na oddelku okolje in prostor OMK
Fabčič Viljem, urbanist, zunanji sodelavec
David Somensary, Pomočnik načelnika Policijske postaje Nova Gorica

Število prisotnih krajanov: 122
SKLEPČNOST: Zagotovljena

Predlagani dnevi red:
1. Industrijska cona Bilje 2
2. Optika v naselju Bilje
3. Stavbna zemljišča za individualno gradnjo v Biljah
4. Cestna varnost v naselju Bilje
5. Razno

Župan Mauricij Humar (v nadaljevanju župan) pozdravi prisotne in ugotovi sklepčnost Zbora na podlagi 122 prisotnih krajanov. Zbor občanov Krajevne skupnosti Bilje je občina skupaj z županom sklicala na pobudo Sveta Krajevne skupnosti. Zbor bo vodil sam župan. V delovno predsedstvo predlaga še dva predstavnika sveta KS Bilje in sicer podpredsednico ga. Kostanco Sitar in predsednika Sveta KS Bilje g. Darka Simčič in ter zapisnikarja ga. Svetlano Rakita. Prisotne pozove k potrditvi predloga. Ugotovi se večinska potrditev predloga.
Župan prebere predlagani Dnevni red ter predstavi še ostale prisotne, povabljene s strani mestne občine Miren Kostanjevica. Svetovalec za okolje in prostor g. Sandi Premrl, zunanji sodelavec za urbanizem g. Viljem Fabčič in pomočnik komandirja policijske postaje Nova Gorica g. David Somensary.
Začne s 1. točko dnevnega reda:
1. Industrijska cona Bilje 2
Župan preda besedo g. Premrl, ki na diaprojekciji prikaže in pove, da je Obrtna cona Bilje 2 na območju, kjer se izvajajo proizvodne dejavnosti. Ta cona sodi med gospodarske cone (obrtne, skladiščne, … ). Tu veljajo prostorsko izvedbeni pogoji (PIP). Na vzhodni strani so dopustna parkirišča, na zahodni pa industrijski objekti.
Pojavi se prvo vprašanje s strani prisotnih krajanov.
G. Bitežnik: Zakaj govorimo Industrijska cona Bilje 2? Ali imamo tudi cono 1?
G. Premrl: Prikaže na diaprojekciji, kje se nahaja cona 1 – območje pri Titro bazenih in Kartonaži BIB.
G. Simčič (predsednik sveta KS Bilje): Kot je razvidno iz Zapisnika zadnjega druženja krajanov izhaja, da se krajani konstantno pritožujejo nad podjetjem Stopa. Ugotovljeno je bilo, da naj bi bile pritožbe krajanov delno upravičene. Velik problem glede vonjav in požiganja je tudi na področju, ki pripada podjetniku g. Lozar. Tu se očitno prav tako barva cisterne in smrad se od tu širi po kraju. Najbolj so na udaru prebivalci, ki živijo v neposredni bližini.
G. Simčič prebere izvleček iz Statuta občine Miren Kostanjevica, kje je zapisano, da bi nam občina v tem primeru morala pomagati.
(Izvleček iz Statuta občine Miren-Kostanjevica: 9. odstavek 8. člena NALOGE OBČINE: Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.)
G. Simčič: Prisluhniti je potrebno krajanom, ki se s to stisko srečujejo.
Župan: V pristojnosti občine je, da pomaga. Ostalo je v pristojnosti ustreznih inšpekcij. Vsak, ki opravlja dejavnost, mora le to opravljati v skladu z zakonodajo in predpisi. Občina ima redarje, vendar ti imajo druge naloge. Za takšne primere je potrebno posameznike prijaviti ustreznemu inšpektoratu. Štiri občine (Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Vipava) imamo enega inšpektorja in redarja in ti nimajo pooblastil za navedeno. Če obstaja primer suma kršenja, je potrebno ugotoviti kdo je ustrezni inšpektor za takšne zadeve in podati prijavo. Prvotno pa bi bilo smiselno dotične osebe ogovoriti oziroma se z njimi pogovoriti, da se najde ustrezna rešitev. V primeru da ni učinka, se obrnemo na ustrezne inšpektorate.
Občanka: Kdo je v tem primeru prijavitelj? Kdo vodi navedeno dalje? Kdo spremlja postopek ?
Župan: Vsekakor to mora prijaviti tisti, ki to motnjo zazna. Občina ne more podati prijave, ker za to ni pristojna. Le to mora narediti posameznik, kot občan oziroma krajan.
G. Žorž: Glede na to, da se govori da bi krajani morali sami motnjo prijaviti. Ali ni pravilno, da krajan prijavi na občino in občina tu urgira? V tem primeru kot krajani upamo, da se lahko obrnemo na občino.
G. Fabčič: Prvi korak je, da se pristopi do motnje in se poskuša zadevo na način dogovora rešiti. V nadaljevanju, če nekdo meni, da okvirji presegajo določene meje, se poda prijavo na inšpektorat (v tem primeru Inšpektorat za Okolje). Za nasvet pa se lahko vsak obrne na občinske službe.
G. Robert: Že štiri leta se voha obupen vonj oziroma smrad iz Industrijske cone 2. Oglasil se je že pri županu in mu podal informacije, ki se nanašajo na omejeno zadevo.
Župan: Vse to se nanaša na podjetje Stopa. Potrebno je stopiti do podjetja in v primeru da se zadeva ne reši uspešno, se lahko po pomoč za izvedbo prijave pristopi do občine in prosi za pomoč. Omenjen je bil tudi drugi podjetnik, kjer naj bi bile moteče vonjave zaradi zažiganja. Predlagam, da krajani sami stopijo do odgovornih oseb podjetij.
G. Komel: Vprašanje za župana – Kdo je podjetje Stopa pripeljal v Bilje? Industrijo, ki se je pripeljalo v vas, bi morali odstraniti, kot so to pri podobnem primeru storili v sosednji Italiji. Dotakne se tudi polemike glede Frnaže.
Župan: Krajani so se odločili umakniti roke od Frnaže. Vse parcele so bile v lasti Goriških opekarn. Parcele, ki so v lasti opekarn, so bile z njihove strani prodajane. Podjetje Stopa je parcelo kupilo in pridobilo dovoljenja, ki jih izdaja Upravna enota Nova Gorica ter je s tem pridobilo vse pravice za postavitev podjetja. Uporabno dovoljenje je moral pridobiti skladno z dokumentacijo. Skladna mora biti z dokumentacijo Namenska raba prostora in tu je predpisano, kakšna gradnja je tam dovoljena. Kakšna tehnologija je tam dovoljena in kakšna ni – vsak posameznik jo mora predstaviti in na podlagi tega pridobi vsa dovoljenja. Vsak, ki župana vpraša, kje se v naši občini da pridobit oziroma kupiti določene parcele – on posreduje le podatke glede lastnikov in se zainteresirani potem sami dogovarjajo naprej.
G. Simčič: V primeru, da krajani zberemo podpise in se oglasimo na občini s prošnjo po pomoči, nam bo pomagala? Govorimo o obeh podjetij. Ali ste nam kot občina pripravljeni pomagati?
Župan: Občinska uprava lahko pomaga sestaviti Dopis.
g. Stepančič : Kot neposredni sosed v omenjeni coni 2, že dva meseca opazuje, da se občinsko zemljišče ograjuje.
Župan: Tam je bil odprt prostor, kamor je lahko vsak dostopal. Ločiti moramo med javno dobro in lastništvo občine. Glede cistern – povedal je, da bo stvar zagradil, da ljudje tam ne hodijo. Strinja se, da bi morali imeti dve ograji, da bi bilo gibanje omejeno. Omenja se način za čim manj povzročenih stroškov. Tam je občina lastnik in na tisto zemljišče ima vso pravico dostopati. Še druga stvar na omenjeni parceli – na levi strani, kjer je gozd, je opaziti na določenem mestu velike količine gradbenih odpadkov. Tudi to se bo ogradilo, da se bo preprečilo odlaganje odpadkov. Tukaj tudi kanalizacija nekoč ni bila urejena. Sedaj pa so stvari urejene – pomoč s strani same države in EU. Župan ponavlja, da se krajani oglasijo na občini, le ta pa jim bo pomagala sestaviti dopis, s katerim se bodo lahko obrnili na dotične osebe in potem na pristojni Inšpektorat.
G. Stepančič: Ali lahko jaz stopim na občinsko zemljišče?
Župan potrdi, da lahko. Tudi pri POŠ je zemljišče občinsko in se tam lahko stopi. Na občinsko zemljišče, ki je kot parkirišče se seveda lahko stopi.
Ga. Bizjak: Na zadnjem druženju krajanov je bilo govora o širjenju podjetja Stopa. V kakšni fazi je omenjeno? Ali se bo podjetje širilo? Kjer je jezero so zarisane črtice. Kaj to pomeni? Tam je območje Nature 2000. Kaj se tu dogaja?
G. Fabčič: Da, bila je podana pobuda glede širitve. Zadeva se je preverila in investitorju se je dalo pojasnilo, da je onemogočeno širjenje zemljišča. Tu je veliko omejitev.
G. Simčič: Kar se tiče kataforeze, lastnik podjetja Stopa je omenil, da te tehnologije ne bo izvajal. Izvajati hoče tehnologijo na način nano delcev. Kataforeze ne bodo izvedene. Le to lahko zagotovimo.
G. Klančič: S strani občine čuti dozo sprenevedanja. Imamo objekt ob glavni cesti, ki je v lasti občine. Ali bo šel prijaviti občini, da raste bršljan od zemlje do strehe? Predlog županu, da naroči Komunali, da to očisti. EU je na tem področju dala veliko denarja v infrastrukturo. Občini je bilo naročeno, da se napravi plin, vodovod, kanalizacija. Občina je to delala na privatnem zemljišču Goriških opekarn. Ko je podjetje Stopa dalo vlogo za izvedbo svoje tehnologije, je lokacijsko dokumentacijo dobil s strani občine. Klančič navaja, da je pred šestimi leti podal dopis na občino in še danes ni prejel odgovora – predlagal je, da se izdela podroben akcijski načrt in se preveri, katere dejavnosti so primerne na tej lokaciji in katere ne. Če ta akcijski načrt ne obstaja, na podlagi česa je župan podpisal lokacijsko dokumentacijo?
Župan: Lokacijske dokumentacije ne podpisuje župan. G. Klančiču odgovori, da je kot takratni občinski svetnik vedel, da Frnaža nima lokacijske dokumentacije. Kjer je predpisano se zahteva omenjena dokumentacija, kjer se ne zahteva pa ne. Ko so se peči ugasnile, bi morali zadevo reševati. Na podlagi EU sredstev se je pridobilo vsa dovoljenja. Na podlagi vseh soglasij in služnosti se je prejelo dovoljenja za gradnjo javne infrastrukture. Omemba, da je hiša zaraščena z bršljanom – le tu se bo zadeva z veseljem razrešila.
G. Klančič: Zakaj in po kateri poti se dela Občinski načrt? Tam, kjer se problemi pojavljajo, tam se izvede dokument.
G. Fabčič: Lokacijsko dokumentacijo občina izda le na podlagi podane vloge. Občinski prostorski podrobni načrti (v nadaljevanju OPPN) – za to območje urejanje ni predpisano in za to se gradnja izvaja brez tega. Omenjeno območje ni nobene izjema. Glede pestrega lastništva na omenjeni coni, je priprava OPPN-ja zašla v slepo ulico. Pobudo za lokacijski načrt lahko da vsak posameznik. Občina mora tu za izdajo opravičiti načrt in zagotoviti sredstva. Naročniki OPPN-ja so posamezniki, zasebniki. Občina le vodi postopek. Če gre za zasebno naročanje – s tem se morajo strinjati čisto vsi lastniki na dotičnem območju. Tudi če gre občina v postopek, le to ne bo izvedljivo, zagotavlja.
Župan: Dokler ni bilo komunalne infrastrukture, ni bilo potrebnih meteornih fekalnih priključkov. Tudi na podjetje Vodovodi in kanalizacija (v nadaljevanju VIK), se bo dala pobuda, v primeru, da še kdo ni priključen. Tudi za meteorno in fekalno kanalizacijo. Na VIK-u se bo naročilo, da se bo zadevo pregledalo. Vsak ima jašek na svojem dvorišču. Fekalna kanalizacija je speljana v javno kanalizacijo. Meteorna pa po kanalih. VIK je podjetje, s katerim občina sodeluje in upravlja z omejenimi vodami. Župan poudarja, da se bo zadeva definitivno preverila.
G. Bitežnik: postavi vprašanje povezano z OPPN-jem. Zgodilo se je, da se okrog gradi ogromno objektov (CONA 1) – parkirišča, ipd… Kakšni so nadaljnji plani zidanja tam okrog?
G. Fabčič: Za Cono 1 je predpisano delo z OPPN. Pretežni del območja je v lastni enega lastnika, kjer se nakazuje interes, da se bo tukaj nekaj delalo. Kljub temu je tu čez dana varovalka, kar pomeni, da naj bi se območje v celoti uredilo.
G. Bitežnik: Ali obstaja možnost, da bo namesto proizvodnih hal mogoče tam zrastel drugi objekt?
G. Fabčič: Da, bilo je nekaj govora tudi o navedenem. Omenja se stanovanjska gradnja.
G. Bitežnik: Prav bi bilo, da smo kot krajani seznanjeni, kaj se bo tam dogajalo.
G. Fabčič: Strinja se, da mora biti javnost glede tega seznanjena, saj ima sama javnost možnost podati pripombe. Kar se tiče dveh objektov – le ti so legalni in lahko se uporabljajo dokler so.
G. Bitežnik: Na omenjeni lokaciji je poplavno območje. Kako se lahko tam zida?
G. Fabčič: Na poplavnem območju se ne da zakonito graditi.
G. Marega: Na poplavnem območju se že gradi, kar je že razvidno.
G. Fabčič: Celo to področje je poplavno ogroženo. Poplavna problematika se na celotnem območju rešuje celovito. Problematika se rešuje pod okriljem države in le to poteka zelo počasi. S tem se je srečal 8 let nazaj, ko je država začela delati na tem projektu – od takrat zadeva ni še zaključena. Pozitivno mnenje bo težko izdano. Študija bo pokazala, kje so poplavna območja. Direkcija za vode ne izda dovoljenja kar tako. Gradnje se dogajajo – nekateri investitorji gredo mimo zakona. Za vsak tak prostorski načrt, tudi če je v neposredni bližini poplavnega območja, je potrebno izdelati hidravlično presojo. Ampak država mora prvo razrešiti hidrološko stanje.
Župan pozove k zaključku prve točke dnevnega reda. Vendar se pojavi dodatno vprašanje.
Občan: Živi ob glavni cesti. Zaradi prometa v/iz Industrijske cone, se jim trese hiša …. Ali je plan, da se bo uredil boljši dostop do omenjene industrijske cone? Tudi iz Industrijske cone 2 vohajo smrad. Tam živeči v prostem vikendu poslušamo piskanje, ipd… Kar je zelo moteče.
Župan: Lastnik razmišlja o spremembi rabe, v tem primeru Iz obrtne v stanovanjsko. Zaenkrat so samo pobude oziroma razmišljanje lastnika. Vsak OPPN, ki se bo izdeloval, bo javnost vključena vanj. Brez javnih obravnav takih sprememb ne bo.
G. Silič: Ali bodo fekalije iz celotne Vipavske doline pripeljane do Bilj?
Župan: Fekalije bodo napeljane v Čistilno napravo Vrtojba. V vsakem primeru tečejo skozi Bilje, vendar do Vrtojbe. Na zadnjem Zboru krajanov smo to predebatirali. Občina Renče – Vogrsko je vložila gradbeno dovoljenje za kanalizacijo, mi pa za vodovodni sistem. Črpalo se bo v Vrtojbo. V naslednjem letu naj bi ta investicija stekla. Potem se bo biljenska čistilna naprava sprostila, VIK jo bo očistil in stavba bo naša. Kar boste kot krajani rekli, da bi tam želeli, bomo predebatirali in se dogovorili kaj bi naredili z omenjeno stavbo. Strokovnjaki so povedali kaj je potrebno dograditi in kaj posodobiti. Obstoječi fekalni kanali bodo ostali v uporabi. Izdeluje se hidravlično hidrološka študija, izvajalec je podjetje Hidrotehnik s podizvajalci. Študija bo pokazala vse – tudi ukrepe glede izliva potoka v reko Vipavo in kaj je potrebno narediti, da do poplav ne bo prihajalo. Dež, ki pade v Bilje nas ne ogroža. Ogroža nas dež iz zgornje Vipave. Ko reka Vipava pade, se pod regulacijo spušča voda v strugo. Glede vseh ukrepov v našem kraju bo detajlno predebatirano. Upamo, da bo stroka dobila ustrezne rešitve in jih umestila v prostor. Upamo, da se bo tudi državna zakonodaja spremenila – zaščititi prvotno človeka, pred prioritetno zaščito delčka narave. Tlačni kanal je predviden proti čistilni napravi (med čistilno napravo in marketom) – na določeni točki bo črpališče, ki se bo kopalo po cesti do Križ Cjana, na drugi strani pa proti Orehovljam in s tem pride na črpališče. Cesta bo na novo preasfaltirana in urejena.
Župan pove, da se prva točka dnevnega reda zaključuje. Ponovno omeni, naj se najbolj prizadeti krajani oglasijo na občini, kjer se jim bo pomagalo sestaviti potrebne dopise.
2. Optika v naselju Bilje
Župan začne z 2. točko dnevnega reda in pove, da je njihova dolgoletna želja, da se z optiko pokrije vse kraje v občini. Trenutno niso pokrite Bilje, Kostanjevica, Opatje Selo in Lokvica. Postopek poteka preko vlaganja v telekomunikacijsko infrastrukturo, ki se potem da v zakup izvajalcem (operaterjem). Občina se o vlaganjih v to infrastrukturo pogovarja s podjetjem Telekomom. Na današnji zbor občanov je bil povabljen tudi gospod Sandi Molar, ki je v Telekomu zadolžen za investicije. Žal ni privolil v sodelovanje. Pisno smo prejeli njegov odgovor, na nekaj zastavljenih vprašanj oziroma prošenj za razjasnitev.
Župan prosi ga. Sitar, da na glas prebere prisotnim krajanom dva dopisa prejeta s strani podjetja Telekom oziroma s strani g. Sandija Molar. (Dopisi v prilogi).
Župan: Skupaj z občinsko pravno službo so pregledali zadevo. Asfalti – če bi se sočasno gradila kanalizacija – le tu bi se porazdelil strošek asfaltiranja. Navaja primer postavitve optike v kraju Miren in na samem Krasu – zarezali so dokaj ozek del in vkopali kable, s tem količina asfalta ni bila velika. Kar se tiče brezplačne služnosti – mi je kot občina ne moremo in ne smemo dati. Oziroma, lahko jo damo za podjetja, ki so javna (državna) in če damo za stvar, ki ni tržna. Inštalacije so tržne. Oni le to dajejo v najem in od tega tržijo. Župan pove, da mu je v občini vsak eur pomemben. Tukaj je govora za cele Bilje – ocenjuje se na cca 5 do 10.000 eur služnosti. Pomembno je, da to oceni uradno zaprisežen cenilec. Ker je le to v občinski lasti, lahko kot občina damo soglasje. Vendar oni zahtevajo služnost. Vsekakor se bodo s Telekomom pogovori nadaljevali. Ostali ponudniki so bili – T2, podjetje Rune – tujina… Omeni še vasi Temnica in Vojščica ter pove da so le ti prejeli EU sredstva. Omenjajo, da so npr. v Orehovljah imeli največ težav glede priklopa na urejeno optično omrežje. S Telekomom naj bi bilo najmanj težav. Želja je, da bi bila zadeva čimprej rešena.
G. Žorž: Tudi če bi se kot občina dogovorili za izvedbo sočasno s kanalizacijo. Na kateri lokaciji bi se izvajalo glavne izkope?
Župan: Od mosta proti podjetju Franel je že izveden oziroma dodan telekomunikacijski kabel. Drugi del, ki bi šel skozi vas, pa bi lahko bil izveden sočasno s kanalizacijo. Zaenkrat ni EU razpisov. In nismo upravičeni do sofinanciranja kanalizacije. Optika naj se dela, ne glede na kanalizacijo.
G. Simčič: V primeru, da so ljudje zainteresirani, ali je možno, da bi zadevo postavili sočasno?
Župan: Da, obstaja možnost. Na določena vprašanja ne morem tehnično odgovoriti. Tudi po ostalih vaseh v občini se je vse prilagajalo.
G. Žorž: Preden se začne v karkoli posegati, se mora povprašati lastnike parcel. Govori iz izkušenj. Odvisen je dogovor z lastniki parcel.
Občan: Zakonska obveza je, da se, ob posegu v cestno infrastrukturo, pozove oziroma povabi vse morebitne izvajalce strojnih, elektro in komunikacijskih povezav. Kar se tiče glavne ceste, je bilo skoraj sigurno narejeno prav. To pa verjetno ne drži za na novo urejeno cesto od vodnjaka pri nogometnem igrišču do glavne ceste.
Župan: Občina bo dala najavo, kaj se bo delalo. Izvajalce se bo poklicalo ali so zainteresirani za sodelovanje oziroma poseganje. Ko je cesta razkopana, se da veliko narediti.
Občan: ADSL tehnologija, ki jo koristimo v Biljah, je že zastarela. Plačujemo pa enako kot tisti, ki imajo sodobne povezave. Prihaja do idej, da bi plačevali 1/4 naročnine. Plačujemo stvar, ki je nimamo.
Župan: Občina na to nima vpliva. To moramo sami krajani napisati. Če bi bila infrastruktura občinska, bi se lahko obrnili na občino. V našem primeru (ko ni občinska), bomo poskusili čimbolj sodelovati.
G. Simčič: Cevi oziroma kabli, postavljeni po cesti, so last Telekoma. Ali bodo drugemu operaterju dovolil poseganje v njihove cevi?
Župan: To so komercialni dogovori med investitorjem in zainteresiranim ponudnikom internetnih storitev. To ni v domeni občine.
S tem zaključi z drugo točko dnevnega reda.
3. Stavbna zemljišča za individualno gradnjo v Biljah
Župan začne s predlagano 3. točko in postavi izhodiščno vprašanje: Kje so še proste parcele v kraju Bilje?
G. Premrl prikaže, da je iz PISO (Prostorski informacijski sistem občin) videti, katera stavbna zemljišča so še nepozidana. Vendar ni prikazane namenske rabe prostora. Za stanovanjsko gradnjo imamo, kot je razvidno v osrednjem delu, nekaj nepozidanih stavbnih zemljišč. Na precejšnjem delu imamo določene režime (omejitve), kar pomeni da ni nujno, da je na vseh zemljiščih možno graditi. Z OPPN-jem je predpisano urejanje. V osrednjem delu prikazanega je rezervirano za večstanovanjsko gradnjo. Imamo precejšen delež nepozidanih zemljišč. Ob širitvah naselij je potrebno prvotno pozidati nepozidana zemljišča in šele potem zahtevati prekategorizacijo zemljišč v zazidalna. Druge omejitve za širitev stavbnih zemljišč so, da je naselje obdano s kmetijskimi zemljišči. Če v tem primeru ne pride do menjave – da se stavbno zemljišče ne spremeni v kmetijsko npr.. V tej točki zakon prehiteva Strategijo prostorskega območja Slovenije – direktiva in strategija je omenila da do leta 2050 ne bo širitve pozidanih stavbnih zemljišč. Nekaj rezerve je pri gozdnih zemljiščih – le tu ne pogojujejo menjave. Skrbi jih Zelena agenda. Upravljalci gozdov bodo tu imeli možnost omejevanja. Številni drugi pogoji – potrebno jih je izpolniti preden se bo karkoli posegalo.
G. Simčič: Na druženju krajanov v mesecu juniju 2024 so bile izražene dileme glede mej poplavnega območja. Prosi za prikaz, kjer je razvidno poplavno območje – prikaz Ruse poti in krajanom poznanega mosta čez potok ter vpraša zakaj je prikazano poplavno območje v različnih barvah? Če bo študija urejena tako, da se bo lovilo vodo v Gričih – bo potem možnost zazidalnega poslopja na omenjeni lokaciji? Ali je zaradi tega razvidno, da sta dve različni barvi?
G. Fabčič: Na prikazu so razvidni različni nivoji poplavne ogroženosti. Navedeno vprašanje drži. Problem so Biljenski griči. Na skladu zemljišč se je problematiko predstavilo – v svojem območju bodo problematiko reševali.
G. Simčič postavi vprašanje županu: Ljudi skrbi cesta do parcel. Ali bo cesta urejena, preden se bo zazidava začela?
Župan: Ko se načrtujejo nova poseljena zemljišča, je potrebno pregledati tudi ostale podrobnosti povezane z novogradnjo. Le tu se potem dela tudi nove dele kanalizacije. Koliko je hiš, kakšne so obremenitve? Tudi sami priklopi na cesto morajo biti razumni – zaradi varnosti in pretočnosti prometa.
Župan poda primer iz Opatjega sela, kjer da je OPPN bil sprejet, so morali urejati določene podrobnosti. Cesta mora biti urejena. Če se vidi, da je omenjena cesta preobremenjena z velikimi kamioni, se zadevo uredi z manjšimi kamioni in z drugačnim dostopom do Biljenskih gričev. Za Bilje vemo da so poplavljene z dveh strani. Ko bo študija zaključena bo vsebovala nabor ukrepov. Poplavna varnost je naloga države, naša naloga pa je, da v tem sodelujemo. V velikem interesu je, da vsak gradi kjer si želi. Vendar imamo veliko parcel, ki so trenutno omejene in zadržane. Korak za korakom – ukrepov ne moremo delati, dokler ni študija končana.
G. Simčič pove še glede omenjenih parcel: Narisano je gradbeno oziroma stavbno zemljišče s pogojem. Kaj lahko na tej parceli počneš? Lahko kaj pripelješ gor? Kopaš, odvoziš zemljo?
G. Fabčič: Jasnega odgovora ni. Če je evidentirano, da je ozemlje poplavno ogroženo je potrebno dobiti mnenje od Direkcije za vode. Kar se tiče kmetijske dejavnosti – da. Spreminjanje reliefa je stvar direkcije.
G. Žorž: Na zadnjem druženju krajanov je bilo omenjeno, da je v času, ko je bila Vipavska zadruga lastnik omenjenega zemljišča, ceste obnavljala Zadruga. Sedaj so parcele na lastniške. Po teh poteh vozijo traktorji, kamioni, … Kdo bo odgovarjal za to? Parcele so od Občine Šempeter – Vrtojba, traktorji pa hodijo z naše strani.
Župan: Lastnik teh parcel je Sklad kmetijskih zemljišč, ki je dal zemljišča v zakup določenim kmetom. Vse pa je odvisno od tega kako je pot kategorizirana. Asfaltirana pot od ceste do Gričev je naša – mi jo vzdržujemo. Lahko pa to tudi omejimo, da veliki traktorji in kamioni le tu ne smejo voziti. Mi kot upravljalec javnih poti (občinske javne ceste) – lahko damo določene omejitve za rabo. Zadevo se bo pregledalo z občinskim pogodbenim vzdrževalcem cest, predstavniki za okolje in prostor ter cestnimi strokovnjaki. Potem se bo podalo ukrepe za omejitev.
Ga. Kosta: 45 let je nazaj bila omenjena cesta asfaltirana. Danes se tu vozi veliko kamionov, šleperjev, … Cesta je uničena, robovi so zdelani. Prosim, da se zadevo preveri in se omeji težo ter omejitev hitrosti.
Župan se strinja: To je prioritetna naloga, da se zadeva preveri. Tudi tu je potrebno Izdelati dokument, da se omejitvene ukrepe lahko izvede.
Župan zaključi s tretjo točko dnevnega reda in preide na četrto.
4. Cestna varnost v naselju Bilje
Župan: Cestna varnost je v vsakem kraju velikega pomena. Res da so naši kraji nekoliko različni – imamo državne in lokalne ceste. Skozi Bilje gresta obe. Dobro sodelujemo tudi s Policijsko upravo Nova Gorica. Mi smo kot občina pristopili v konzorcij 5 občin za izdelavo Celostne prometne strategije. Združili smo se predvsem zaradi financiranja. Do sedaj tega nismo mogli izvesti, ker nismo bili mestno središče. Sedaj lahko le to delajo vse občine. Omenjeno izdeluje družba LOKUS, ki bo v kratkem sklicala delavnice. Sestavili smo delovno skupino, ki je sestavljena iz ljudi različnih profilov ljudi – npr. ravnatelj, policaj, predstavniki krajevnih skupnosti. Ta strategija bi morala biti končana v prvi polovici naslednjega leta, potrjena bo z občinskim sklepom. Zajemala bo vse skupine udeležence v prometu (pešce, kolesarje, …). Omenjeni dokument bo omogočal kandidaturo na državnih razpisih. Na delavnicah bomo definitivno opozorili na vse nevarne točke in tiste, pri katerih vidimo izboljšave.
G. Somensary: Dvakrat na leto se dela analiza območja. Za območje Bilj ne beležimo posebne cestne problematike. Beleži pa se veliko nesreč s telesnimi poškodbami. Glede samih kršitev – 20-25 kršitev na območju Bilj. Pri sami varni poti v šolo ni izstopajočih težav. V vaši domeni je, da nas glede kršitev obvestite – preko vodij policijskega okoliša ali Policija.si, pobude, označba lokacije na spletu, … Le to pregledamo in pristopimo k reševanju dotičnega problema.
Župan: Ni težava samo v Biljah, ampak tudi v ostalih vaseh. Prehitra vožnja po državnih cestah, je velika problematika. Pogovarjamo se tudi z občinami Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Vipava, o nakupu fiksnih radarjev. Podobno kot v občini Kanal, kje so podobni v Plavah in Ročinju. Tam ugotavljajo, da se po postavitvi radarjev le tu promet bistveno umiril. Občina Renče – Vogrsko pripravlja predlog spremembe odloka, da se lahko odločimo kdaj in kako bomo v to šli. Pojavljajo se tudi stalne pritožbe divjanja mimo šole. Primer iz občine Renče-Vogrsko, kje so policaji v civilu opazovali prihajajoče v šolo in iz nje. Ugotovili so, da, ko je otrok v avtu vse poteka »urejeno«, ko pa voznik odda otroka, se začne dirka. Mi kot občina bomo razmišljali v smeri postavitve radarjev – o tem bomo odločali na Svetu.
Ga. Sitar: Moteči pločniki, ki visijo dol. Če gredo invalidi z vozički in vzgojiteljice iz vrtca z vozički – se morajo opirati, da ne pade voziček s pločnika. Bankina ali pločnik? Poleg pločnika visi vse čez ograjo ven – krajani ne skrbijo za svojo okolico. Kamera pri smetišču – ali je delujoča? Če bi bile kamere usposobljene, bi lahko kaznovali posameznike glede odlaganja smeti.
Župan: Naša občina je občina po meri invalida – vsi pločniki so bili prilagojeni. Če še kaj ni bilo urejeno, je potrebno preveriti. Vsi pločniki so bili načeloma popravljeni. Glede pravilnosti naklona, nimamo podatkov. Tu je vprašanje državne ceste – minimalna odstopanja. Kar se tiče glede odpadkov in odlaganja smeti – rečemo lahko, da se je v zadnjih letih zadeva izboljšala. Tudi po reki Vipavi se beleži manj smeti. So ekološki otoki, ki so urejeni in takšni, ki sploh niso. Komunala Gorica bo na ekološke otoke postavila smetišnico in metlo. Na sejah občinskega sveta je delo Komunale ena od tem, ki je najbolj pogosto na dnevnem redu. Kamera – dokazljiv dokaz – če se slabo odloži smeti, le to ni dokaz za kaznovanje. Če se posega bolj grobo – kot npr. požig – se lahko kaznuje. Luči ob poteh se spremlja in ureja. Ekološke otoke tudi po Biljah je potrebno še urediti. Tudi v Občinskem glasu je večkrat omenjen poziv k zglednem odlaganju odpadkov. Otroci so največji ekologi, oni znajo najbolj ločevati odpadke. Le njih lahko imamo za vzor. Šola dela veliko na tem, prav tako Civilna zaščita. Cestna varnost – z novo strategijo bo detajlno pogledana.
Občan: Kaj se bo naredilo s cesto mimo pokopališča? Zadeva postaja nevzdržna. Karkoli bo pomagalo, je dobrodošlo. Dokler se ne bo kaj zgodilo, … Tu vozijo avti, kamioni – lahko se bi postavili ležeči policaji.
Župan: To je državna cesta, po kateri se vozijo naši občani in vsi ostali. Razmišljali bomo o radarjih. Sočasno z gradnjo – tlačni kanal in vodovod – naredilo se bo omejitev. Ministrstvo za infrastrukturo poda točne ukrepe glede omejitev. Z njimi bomo sodelovali, da bomo pridobili z njihove strani potrdilo. In skušali bomo urediti, da bodo le to financirali oni. Če ne bodo želeli, bomo financirali mi kot občina. Vedeti morate, da mi sami tudi ogledala ne smemo postaviti. Nadzornik zabeleži v Banki cestnih podatkov, vse ukrepe za omejevanje oz. izboljšanje prometne varnosti.
G. Bitežnik: Pri Cerkvi v Biljah je bil semafor, ki je omejeval hitrost na 30 km/h. Zakaj so ga umaknili? Npr. ko se na avtocesti naredi zapora za pregled kamionov, le ti uberejo pot skozi Bilje. Ko bo to naslednjič narejeno, bi se lahko policaji oglasili tudi v Biljah. Cesta pri Cerkvi – pločnik in vse se zabije z avtomobili, da kot pešec ne moreš mimo (ko je maša, ipd, … ).
G. Simčič: Znaki se žal ne upoštevajo. Videno – s krožiča v Mirnu, kjer je tabla kamion 7,5 tone – od tistega kraja načeloma šleperji ne bi smeli iti. Drugi znak je vsebinska omejitev 8 ton. Pločniki so že vsi privzdignjeni, robniki so uničeni, …
Župan: Vsaka vas ima obremenjeno cesto. Pregledali bomo signalizacijo glede vstopa kamionov v vas. Ko se bodo izvajale delavnice prometne strategije – pridite in povejte. Tudi pri cestni signalizaciji se da kaj popraviti oziroma spremeniti (npr. utripajoči semafor). Kar je državna signalizacija naredila pred dvema letoma npr. pri šoli – menimo, da le ta signalizacija pomaga.
G. Marega: Omenjena je bila sanacija zgornjega dela ceste. Ali bo sanacija ceste tudi po glavni cesti? Vidne so poškodbe na hišah, razpoke, … G. Eriku Lasič (prej zaposlen na občini MK, na področju infrastrukture) smo poslali dopis, na katerega še nismo dobili odgovora. Na občini smo se celo osebno oglasili.
Župan: Za glavno cesta skozi Bilje skrbi državna družba za vzdrževanje cest. Tlačni vod – preasfaltirano bo vse. Udarnih lukenj ni. Obenem se opraviči glede neprejetega odgovora s strani občine. Poskušali bodo dobiti odgovor na vprašanja, kaj se da narediti, da se bo omenjene efekte izničilo. Kaj bo odpravilo tresenje hiš ipd? Kako se lahko reši blažitev posledic tresenja hiš in uničevanja korcev?
G. Fabčič: To je tema za celostno prometno strategijo. Omeni delavnice in pozove k čim večji udeležbi, da se lahko zadeve razrešuje. V okviru tega je dobrodošlo, da se vse probleme izpostavi in pride do zaključkov v kakšne ukrepe se bo šlo. Občina sama tega ne more reševati. Lahko na podlagi določenih pritožb zadeve rešuje z Direkcijo za ceste. Le-ta pa mora podati odgovore, kako k temu pristopiti. Neravna cesta pripelje do tresenja ceste in s tem hiš. Tu je vprašanje tudi hitrosti avtomobilov in ostalega prometa, skozi vas.
Ga. Melita: Strategija – koliko bo bazirala na mikro oziroma makro nivoju? Ali bomo lahko izpostavili probleme posamezne ulice ali bo narejena bolj na splošno? Vprašanje g. Somensary – imate mogoče podatke ali se je varnost na podlagi postavljenih ležečih policajev pri nogometnem igrišču izboljšala? Če se je, ali razmišljate o postavitvi ležečih policajev tudi v nadaljevanju te ulice proti Franelu? Zaradi nogometnega igrišča se tu beleži povečan promet. Problem varnosti prometa pri vodnjaku – ozka cesta, nepregledni ovinek, nekateri mislijo, da je to namenjeno krožnemu toku prometa. Manjkajo luči, ki bi tudi ogromno prispevale k varnosti.
G. Fabčič: Pri Strategiji lahko vsak izpostavi še najmanjši problem. Grafično se lahko zadevo prikaže in kjer je največ problemov – tu se posveti največ pozornosti. Strategije so specifične, saj jih delajo prebivalci. Strategija gre od ljudi za ljudi. Če se bo večina odločila za določeno vrsto ukrepov na določenem območju – tu bodo ukrepi. Če se jo sprejme, jo je potrebno upoštevati pri posegih naprej.
G. Somensary: Ležeči položaji vplivajo na varnost. Je pa tudi problem hrup. Smiselno je preučiti tudi dodatne ukrepe. Če bi bili ležeči policaji npr. pri pokopališču, bi povzročalo zelo velik hrup. Kar bi postalo moteče krajanom.
Župan: Nogometno igrišče, vodnjak – z lastnikom sosednjega zemljišča smo govorili, zadevo se bo uredilo. Za izvesti krožišče, le to je težje izvedljivo. Glede javnih luči – pogledati je potrebno z Javno razsvetljavo Ljubljana. Skupaj s KS bomo poskusili zadevi priti do dna.
G. Lestan: Jaški okrog naših hiš. So udrti in nevarni za promet. Večkrat je urgirano, ampak zadeva se ne premakne.
Župan: Država je naredila začasno brežino. Tam ni parkirišče.
Ga. Sitar: Del Bilj ob reki Vipavi je v Naturi 2000. Vseeno je veliko uničenih dreves. Obenem tam rastejo topole, ki so alergene. Beležimo veliko otrok z astmo. Lahko bi zasadili druga drevesa – kostanj, lipa, ….
Župan: Topole pri Frnaži – občina kot lastnik. Strinjamo se, da so topole tudi ob biljenskem potoku – ne spadajo v bližnje okoliše hiš… Zadevo se bo poskusilo rešiti.
5. Razno
Občan: Košnja trave ob lokalni cesti?
Župan: Podalo se bo v plan košnje in zadevo preverilo. Če je privatna parcela – za to mora skrbeti lastnik zemljišča.
Občan: Kaj ste naredili v teh letih, odkar ste župan, v Biljah? Čigava je javna razsvetljava? Kdaj bo urejena kanalizacija v Biljah?
Župan: Javna razsvetljava – delno spada pod občino, delno pod državno last. Kanalizacija je v projektiranju. Vse manjše občine imamo ta problem – naselja nad 2000 ljudi so kanalizacijsko bila urejena z aglomeracijo. Bilje imajo 1200 ljudi in za takšna naselja trenutno niso predvideni razpisi. Ko bodo, bomo kandidirali. Naš občinski proračun ni sposoben opraviti takšnih podvigov.
Kaj je bilo narejeno v Biljah? Nov vrtec, obrtna cona, nogometno igrišče, tribune, kupljen prostor nasproti vrtca, ….
G. Bitežnik: Kaj se bo uredilo glede zvonjenja cerkvenega zvona? Zadeva je zelo moteča.
Župan: To ni v pristojnosti Občine, če ne presega dovoljenih decibelov. Naslov za pogovor je Župnija Bilje, ki upravlja s cerkvijo in zvonikom.
Ga. Marega: Zvonjenje se bo končalo ob 22h zvečer do 6h zjutraj. Bilo je sprejeto in objavljeno. Čaka se strokovnjak za zvonove, da uredi. Kdaj bo, se ne ve.
Ga. Kosič: Dvostanovanjski objekt v vasi še vedno nima uporabnega dovoljenja. Le to se je obravnavalo na občinskem svetu.
G. Fabčič: Potrebna je lokacijska preveritev, lokacija ni bila skladna. Ko bo zaključeno, je potrebno pridobiti in preveriti vsa dovoljenja. Zadeva ni več v pristojnosti občine. Vse je na lastniku objekta.
Ga. Podgornik Velikonja: Zaselek na hribu – v kakšni fazi je naša cesta? Na občino smo v septembru lastniki soglašali na nakup?
G. Premrl: Naročen je bil 3D geodetski posnetek. Problem je v izmeri, ker geodetu ni bila dovoljena izvedbe izmere. Na podlagi idejne zasnove bo ponovno obdelano. Odvisno je tudi od dovoljenj stanovalcev. Na tem se dela.
Občanka: Stanujem v vasi. En dan smo kar na lepem ostali brez električne energije. Na električno omrežje se je priklopil objekt g. Matoza. Zaradi objekta se je povečal tudi promet. Nimamo ogledala za lažje vključevanje v promet. Vprašanje in pobuda je bila za enosmerni promet. Zakaj se tu nič ne naredi? Želimo si ureditve – mogoče v sklopu ureditve kanalizacije.
Župan: Javne luči – če je potrebno ulico razsvetiti, se lahko zadeva uredi. Kako je bilo priključevanje na posamezen objekt in zakaj ste takrat ostali brez elektrike? Elektro Primorska bi morala obveščati glede tega. Glede enosmerne ulice – ena od stvari, ki je lahko tudi za že omenjeno Strategijo. Enosmerna varnost in pretočnost prometa – ima svoje prednosti in slabosti. Določene zadeve se lahko testno, začasno reši. Nekatere stvari se bo res izvajalo skupaj s kanalizacijo.
G. Kifle: Javna razsvetljava – od nogometnega igrišča proti Budinovi farmi je veliko nedelujočih luči. Vprašanje glede OPPN: V kakšni fazi je zadeva? Kakšna je časovnica za OPPN? Omenjeno je bilo, da bi bila študija predstavljena do 2025 – kdo bo financiral zadeve, ki se nanašajo na poplavna območja?
G. Fabčič: Občina se pripravlja na nove spremembe in dopolnitve OPPN-ja. Sedaj je v fazi izdelave strokovnih podlag (zaključni fazi), po tem bo sledil poziv vsem občanom, da lahko podajo pobude na omenjeno. Ker se OPPN poredko spreminja zaradi dolgotrajnosti postopka, bo občina k temu pozvala. S spremembo Zakonodaje se postopki daljšajo.
Župan: V občini se ne more delati na poplavnem območju, saj ne moremo zagotoviti varnosti. Tukaj upamo tudi na EU sredstva, kjer bo zagotovljeno varstvo ljudi.
Upamo, da smo dali odgovore na vsa vprašanja. O spremembah vas bomo obveščali.
G. Žorž: Leta 2025 se prekine obratovalno dovoljenje čistilne naprave Bilje. Zapisano je, da gre potem objekt v last KS. Kdo bo uredil in vzdrževal ta objekt?
Župan: Na žalost se bo kanalizacija priklopila na čistilno napravo v Vrtojbo, po obratovalnem dovoljenju. Ves denar, ki pride v KS, ga je potrebno zagotoviti na občini. Tudi če preide lastništvo na KS, ne pomeni da bo KS imela stroške z vzdrževanjem. Ko bo prišlo do tega, se bomo dogovarjali dalje.
Pozdravi ostale prisotne in zaključi z Zborom občanov.
Zaključeno ob 22.00 uri.
Zapisnikar: Svetlana Rakita