Program letošnjih Opekarskih dne-
vov se je pričel junija z navdušujočim
koncertom mladih biljenskih glasbenih
talentov, ki so pod mentorstvom Ingrid
Praznik obogatili uvodni večer. Nasled-
nji dan so se obiskovalci preizkušali v
gnetenju in oblikovanju gline pod budnim
očesom članic in članov Društva kerami-
kov ter pokušini dobrot izpod rok članov
Društva upokojencev in članic Društva
žena. Ogledali in spremljali smo, kako
so nekoč stari frnažarji ročno izdelovali
cegle in korce, kar nam vedno rada de-
monstrirata malo manj stara frnažarja
Aleksander Nanut in Cvetko Čevdek,
ki sta, čeprav v malo drugačnih in pred-
vsem modernejših časih, v opekarni iz-
polnila svojo celotno delovno dobo.
Zgodbe goriških opekarjev
V osrednjem delu kulturnega progra-
ma smo se člani KTD Zarja Bilje osre-
dotočili na zadnjo izdano knjigo s to
tematiko z naslovom Zgodbe goriških
opekarjev. V njej je tudi pripoved enega
izmed prej omenjenih demonstratorjev
ročnega dela, Aleksandra Nanuta. Od-
lomke iz njegovega zanimivega zapisa,
je prebrala Lučana Petrovčič, Aleksan-
der, ki se ji je pridružil na odru, pa se je
ob njih še razgovoril in jih dopolnil.
Pripoved v knjigi začenja pravzaprav
z zgodbo svojega očeta, prav tako frna-
žarja, in ima zato vpogled v delo opekar-
jev že za celo generacijo pred nastopom
svoje službe. Kot otrok se je Aleksan-
der z vrstniki pozimi hodil gret na peč,frnažarji pa so jim pekli krompir in pripo-
vedovali zgodbe. V knjigi je Aleksander
podrobno opisal težke pogoje delavcev
in istočasno njihovo zavest in pripadnost
opekarni, hkrati pa poudaril, da so se
opekarji kljub tem težkim pogojem zna-
li sprostiti in poveseliti. Rad se spomni
lepih dogodkov kot zaposleni delavec
pri Goriških opekarnah, saj je znani rek:
»Če ne boš priden v šoli, boš šel delat k
frnaži!« doletel tudi njega in je na frnaži
preživel celotno delovno dobo. Vendar
so bila sedemdeseta leta in vsa nadalj-
nja tudi pri opekarni razvojno usmerjena,
tako da so težaško ročno delo zamenja-
li stroji in proizvodnja se je postopoma
avtomatizirala. Z nami je delil tudi anek-
doto o jugoslovanskih generalih, ki jih je
na frnažo pripeljal Negovan Nemec, ob
čemer smo se prisrčno nasmejali.
Ob prazniku je vsem Biljencem in or-
ganizatorjem v svojem nagovoru čestital
tudi župan Mauricij Humar, prireditve
se je udeležila tudi direktorica Javnega
zavoda Miren Kras mag. Ariana Durnik.
Večerni kulturni program so s čudovi-
tim petjem obogatile pevke Društva Glas
pod vodstvom Ingrid Praznik, na kitari jih
je spremljal Robi Rolih. S svojim nabo-
rom pesmi so se pridružile skupni tema-
tiki letošnje delavnice v glini – pticam.
Razstava ptiči drugačne sorte
Gregor Maver, eden izmed dveh
mentorjev Društva keramikov Bilje, je
uradno odprl razstavo Ptiči drugačne sorte, Mira Fon pa je prebrala pravljič-
no pripoved o ptičih, ki so se ustavili v
Biljah. Razstava je postavljena v naravi,
v parku ob Potoku.
Tudi v dvorani je bila postavljena ope-
karska razstava. V preddverju dvora-
ne sta bila na ogled še dva panoja, ki
predstavljata revitalizacijo opekarne.
Vsebino slednjih je prikazala Hana Tifle,
mag. arhitekture, ki je temo obdelala v
okviru magistrske naloge.
Društvo žena je poskrbelo za frna-
žarsko večerjo, to je pečen krompir in
perutničke, Negovan Marega pa še za
eno pogosto hrano opekarjev, šelinko.
Za glasbo so poskrbeli mladi Biljenci in
DJ Alan Žorž. V nedeljo je bila v biljenski
cerkvi darovana sv. maša za opekarje.
Ponovno se je izkazalo, da je tradicijo
opekarstva vredno ohranjati!