Vaščani so se na praznik skrbno in z
veseljem pripravljali, saj so želeli svo-
jega rojaka sprejeti s toplino in hva-
ležnostjo. Pri bogoslužju je ubrano in
svečano zapel zbor, ki je pod vodstvom
Ingrid Praznik povezal glasove pevcev
od blizu in daleč. Petje so obogatili glas-
beniki Kristina Škibin, Robert Rolih,
Lucija in Larisa Šuligoj ter Timotej
Lukežič. Skupaj so ustvarili praznično
slovesnost.
Obhajanje srebrne maše je marsikoga
spomnilo na jubilejno leto 2000, ko je 16.
julija bil prav tako velik praznik – nova
maša. Takrat si je mladi duhovnik izbral
geslo »Svojega Boga poveličujem«, ki
ga spremlja na njegovi poti še do danes.
Pot ga je vodila od Bertokov in Sv. An-
tona, pa Nove Gorice v župnije Rodik,
Hrpelje – Kozina, Klanec s podružnicami
do Dekanov in Črnega Vrha. Danes du-
hovno spremlja župniji Podgrad in Hruši-
ca s podružnicami.
Kot pred 25 leti je srebrnomašnika
tudi tokrat v imenu župljanov pozdravi-
la Alenka Lukežič. Poudarila je, da ga
Biljenci sprejemajo z enakim veseljem
kot ob novi maši, ter izpostavila pomen
duhovnika kot tistega, ki prinaša veselje,
upanje in Jezusa sredi stisk. V imenu
vseh se je zahvalila Bogu za dar srebrne
maše in srebrnomašnika izročila v Božje
roke in varstvo Marije.

Ambrož Lukežič je srebrnomašniku
izročil glinen izdelek z reliefom cerkve
sv. Antona, frnaže in mlina ter knjigo
biljenskih narečnih besed kot izraz spo-
štovanja in želje, da se ohrani dediščina
kraja, ki jo nosi v srcu.
Slavljenec je v pozdravu spomnil, da
srebrna maša sovpada še z drugimi
obletnicami – z blagoslovom obnovlje-
nega oltarja in ambona ter z obletnico
prvih Marijinih prikazovanj v Medžugor-
ju. Prav zato je poudaril pomen molitve
in izročanja Mariji, ki spremlja vernike na
njihovi poti.
S sveto mašo se je jubilant zahvalil
Bogu za vse prejete milosti v četrt sto-
letja duhovništva ter se ob koncu slove-
snosti zahvalil vsem zbranim in vsem, ki
so mu stali ob strani.
Po končanem bogoslužju so se priso-
tni zbrali za cerkvijo. Biljenci so pripravili
prijetno druženje v senci za cerkvijo. Ob
dobrotah, ki so jih pripravile pridne roke
vaščanov, so si izmenjali občutke o doži-
vetem prazniku, pokramljali z jubilantom
in se skupaj fotografirali.
Dan je prinesel več kot le spomin na
25 let duhovništva domačina – bil je pra-
znik hvaležnosti, skupnosti in vere, ki
povezuje.